ZAČETKI GOBNIKA

Vse se je začelo v kleti

Timotejeva zgodba z gobami se je začela že v osmem razredu osnovne šole. Po ogledu posnetka na YouTubu se je odločil, da bo tudi sam poskusil vzgojiti gobe.

Iz Maribora je naročil hrastove pelete, iz Avstrije riževe otrobe in pripravil svoj prvi substrat. Toplotno ga je obdelal v improviziranem loncu, za delo z micelijem pa si je izdelal celo domačo laminarno omaro s HEPA-filtrom iz sesalca.

V domači kleti je postavil majhen rastlinjak in čakal na rezultat.

In uspelo mu je! Že v prvem poskusu so zrasle šitake.

Domačim se je njegovo zanimanje sprva zdelo nekoliko nenavadno. Oče je ob prvem uspehu postal njegov prvi veliki podpornik, mama pa je gobe predvsem z veseljem pojedla.

Tako se je začela strast, ki ga spremlja še danes.

 Ena šala, ki je spremenila vse 

Nekaj let pozneje sva se spoznala med študijem v Avstriji.

Nekega večera je Lucija v šali povedala, da kljub pomanjkanju spanja še vedno zdrži, ker jemlje »nore gobe«.

Timotej ji je verjel.

Ko mu je priznala, da se samo šali, ji je povedal, da je sam že gojil gobe.

Luciji, ki je takrat poznala predvsem jurčke, lisičke in marele, se je to zdelo tako nenavadno, da je mislila, da ji Timotej vrača šalo.

Toda prav ta pogovor je sprožil nekaj nepričakovanega.

Timotej tisto noč ni mogel zaspati. Razmišljal je, kako bi lahko gojenje gob približal tudi ljudem, ki se s tem še nikoli niso srečali.

Tako se je rodila ideja o Gobniku – posebni komori, ki bi omogočala gojenje gob kar doma, tudi v dnevni sobi.

V naslednjih dneh je ideja začela dobivati obliko. Izdelala sva delujoč prototip, nato pa so sledili meseci priprav in prvi koraki v svet podjetništva.

In kdo bi si mislil, da bo iz ene nedolžne šale nekoč nastal posel.

Od ideje do gobarne

Z idejo sva se prijavila na podjetniško tekmovanje POPRI in se uvrstila v finale.

Tam sva spoznala ekipo SAŠA inkubatorja, kjer sva leta 2023 sodelovala na Startup Generatorju in zmagala. Pridobljena finančna sredstva so nama pomagala narediti pomemben korak – zagnati lastno proizvodnjo.

Prvotno komoro sva za nekaj časa postavila na stran in se osredotočila na gojenje svežih gob ter razvoj gojitvenih paketov.

A začetki niso bili vedno uspešni.

Veliko serij je splesnelo, marsikateri poskus ni uspel in pogosto sva morala začeti znova. Učila sva se priprave agarja, iskala ustrezne podlage za micelij, izdelovala opremo in postopoma povečevala proizvodnjo.

Včasih nama je vse skupaj vzelo precej volje. Toda najina trma je bila vedno močnejša.

Danes veva, da so bili prav neuspehi tisti, ki so naju naučili največ.

Gobnik danes

Danes skupaj skrbiva za svojo gobarno, kjer gojiva šitake, bukove in kraljeve ostrigarje ter resastega bradovca.

Najine sveže gobe prihajajo v domače kuhinje in restavracije, z gojitvenimi paketi pa želiva ljudem omogočiti, da si svoje gobe vzgojijo tudi doma.

Pri delu si pomagava na vsakem koraku – od priprave substratov in skrbi za gobe do razvoja izdelkov, pakiranja in komunikacije s kupci.

Najlepše nama je, da lahko toliko časa preživiva skupaj, se učiva in opazujeva, kako najino delo obrodi sadove.

Najpomembnejša nama je kakovost. Želiva, da iz najine gobarne odidejo izdelki, za katerimi lahko z veseljem stojiva.

Ponosna sva na vse, kar sva do danes ustvarila, na ljudi, ki sva jih spoznala, in na vsako stranko, ki nama zaupa.

 Najina zgodba raste naprej 

Gobnik za naju ni samo gobarna.

Želiva si ustvariti skupnost, kjer bodo ljudje lahko delili svoje izkušnje, pokazali pridelke, izmenjali recepte, vprašali za nasvet in drug drugega spodbudili k novim poskusom.

Verjameva, da je gojenje gob lahko dostopno vsakomur. Poleg zanimive izkušnje je lahko tudi majhen korak k večji samooskrbi.

Največje veselje nama je, ko nekdo prvič vzgoji svoje gobe in navdušeno ugotovi: »Uspelo mi je!«

Iz ene šale je zrasel najin Gobnik. Morda pa iz enega gojitvenega paketa zraste tudi vaša nova strast.

Timotej in Lucija